Tokrat gre zares
Zjutraj nas je pričakalo sonce z mavrico.
Dan se je spet začel s čakanjem, tokrat so bili krivi Turki. Žana in Alex sta po 10 minutah čakanja odšla do laboratorija brez turških sodelavcev. Tam sva (Žana in Alex) najprej testirala prisotnost mikroorganizmov v bazenski vodi, tako da sva s pipeto vlila vodo na različna agar gojišča. Delo je bilo manj natančno kot v šoli. Nato sva pol ure pomivala pipete in posode z vzorci. Po uri in pol dela sva že dočakala odmor. Po odmoru sva vlivala gojišča in sterilno pakirala posode. S tem se je najino delo končalo pol ure pred koncem.
Ko sva (Maji) po 20ih minutah vožnje prispeli v laboratorij, so naju vzorci zemlje že čakali. Začeli sva s presejanjem zemlje skozi sito. Epruvete sva označili s kodami in jih napolnili z 10ml vzorca, ki so bile uporabljene za analize pH. Delež osnovnega vzorca sva napolnili v vrčke za analize deleža dušika in ogljika. Laborantka nama pokazala ugodno lokalno restavracijo in odločili sva se, da jo preiskusiva. Ko sva prispeli, so se začele težave s komunikacijo, saj gospa natakarica ni znala angleško. Zabičala nama je, da morava, če sva že na portugalskem, govoriti portugalsko. Nazaj je prišla z dvema že pripravljenima krožnikoma, ter vprašala "fish or meat". Pojedli sva to, kar nama je prinesla. Cena je bila ugodna, hrana pa uredu. V laboratoriju so nama predstavili napravo za določanje deleža dušika in ogljika, ki deluje na podlagi plinske kromatografije. Ob pol štirih sva zaključili z delom. Pričakal naju je simpatičen šofer, ki je najino ime naglasil Madža.
V hotelu smo si privoščili krajši počitek, nato pa odšli na palačinke v mesto, kjer nas je dobil dež. Celi premočeni smo prišli nazaj v hotel.
Maja, Maja, Alex in Žana
Komentarji
Objavite komentar